
Viktor Frankl: človek, ki je našel smisel tudi tam, kjer ga skoraj ni bilo mogoče najti
Ko danes govorimo o osebni rasti, motivaciji ali duševnem zdravju, pogosto iščemo hitre odgovore. Knjige z desetimi koraki do sreče, produktivnost, optimizacija življenja. Viktor Frankl pa je ponudil nekaj precej drugačnega. Ni obljubljal lahkih rešitev. Namesto tega je postavil vprašanje, ki ostaja aktualno še danes:
Kako človek najde smisel, tudi ko izgubi skoraj vse?
Kdo je bil Viktor Frankl?
Viktor Emil Frankl (1905–1997) je bil avstrijski nevrolog, psihiater in ustanovitelj logoterapije – psihoterapevtskega pristopa, ki temelji na iskanju življenjskega smisla.
Že kot mlad zdravnik ga ni zanimalo le zdravljenje bolezni, temveč predvsem vprašanje, zakaj nekateri ljudje kljub najtežjim okoliščinam vztrajajo in živijo naprej, drugi pa obupajo. To vprašanje je kasneje dobilo zelo osebno razsežnost.
Leta 1942 so Frankla skupaj z družino deportirali v nacistična koncentracijska taborišča. Preživel je Auschwitz, Dachau in še več drugih taborišč. Izgubil je starše, brata in ženo. Ko se je po vojni vrnil na Dunaj, je ugotovil, da je ostal skoraj sam.
Toda namesto da bi življenje posvetil sovraštvu ali maščevanju, je svoje izkušnje spremenil v eno najvplivnejših psiholoških in filozofskih del 20. stoletja.
Knjiga, ki je spremenila milijone življenj
Njegovo najbolj znano delo, Man’s Search for Meaning (Človekovo iskanje smisla), ni le opis grozot koncentracijskih taborišč.
Je predvsem zgodba o človekovi notranji svobodi.
Frankl je opazoval, da ljudje v taboriščih niso preživeli zgolj zaradi fizične moči. Pogosto so najdlje zdržali tisti, ki so imeli razlog, zaradi katerega so želeli živeti – ljubljeno osebo, nedokončano delo, vero ali občutek odgovornosti.
Iz tega je nastala ena njegovih najbolj znanih misli:
»Človeku lahko vzamejo vse razen ene stvari: svobode, da izbere svoj odnos do danih okoliščin.«
To ne pomeni, da lahko izbiramo, kaj se nam zgodi. Pomeni pa, da imamo vedno možnost izbrati, kako se bomo na to odzvali.
Logoterapija – psihologija smisla
Franklova logoterapija temelji na preprosti, a globoki ideji: največja človekova motivacija ni iskanje užitka ali moči, temveč iskanje smisla.
Smisel lahko po Franklu najdemo na tri načine:
- z ustvarjanjem in delom,
- z ljubeznijo ter odnosi z drugimi,
- z načinom, kako sprejmemo neizogibno trpljenje.
Prav zadnja točka Frankla loči od številnih drugih mislecev. Ni trdil, da je trpljenje samo po sebi dobro. Trdil pa je, da lahko tudi v njem najdemo pomen, če ga ne moremo preprečiti.
Zakaj je Frankl aktualen danes?
Živimo v času, ko imamo več možnosti kot kadar koli prej, a hkrati vse več ljudi poroča o občutkih praznine, izgorelosti in izgube smisla.
Franklova sporočila zato danes morda zvenijo še bolj pomembno kot pred desetletji.
Ne spodbuja nas k popolnemu življenju. Spodbuja nas k odgovornosti. K vprašanju, kaj je tisto, zaradi česar je vredno vstati zjutraj. Kaj je naše poslanstvo. Kaj lahko damo svetu, namesto da se ves čas sprašujemo, kaj lahko svet da nam.
Zakaj me Frankl navdihuje
Kot tekač pogosto razmišljam o tem, zakaj sploh tečemo dolge razdalje. Maraton ni vedno prijeten. Pridejo trenutki bolečine, dvomov in utrujenosti.
A prav tam se pogosto skriva bistvo.
Frankl je zapisal, da človek ne potrebuje lahkega življenja, ampak razlog, zaradi katerega je pripravljen premagati težke trenutke. To velja za maraton, za raziskovanje sveta in za vsakdanje življenje.
Projekt Running for Frankl zato ni posvečen le teku. Posvečen je ideji, da lahko vsak kilometer postane opomnik, da tudi najtežje poti dobijo pomen, če vemo, zakaj smo se nanje podali.
In morda je prav to največja zapuščina Viktorja Frankla: ne da nam je dal odgovor na vprašanje o smislu življenja, temveč da nas je naučil, da ga mora vsak človek poiskati sam.
Dodaj odgovor